Prezentacija
Po koncu izkopavanj je bila izvedena konservacija oziroma utrditev zidov in delna rekonstrukcija, glede katere pa Klemenc omeni le, da je »danes temeljno zidovje zaščiteno. Marmorni kapitel je postavljen na vrh ustreznega stebra, tako da si vsak lahko predstavlja, kako visoko je bilo glavno svetišče, ki se je dvigovalo nad ponosno Celejo«. Prav lokacija rekonstruiranega stebra s korintskim kapitelom se zdi nenavadna, saj so ga postavili na prostor med vestibulom templja in portikom, na severovzhodnem delu svetiščnega območja (Slika 34).
Korintski kapitel seveda spada k templju; gre za kotni kapitel in je glede na sledi obdelave in vezave stal v jugozahodnem vogalu templja.
Delno so rekonstruirali tudi zid oziroma bolje rečeno temelj templja ter zidec vzhodno od vestibula, ki ga je Klemenc interpretiral kot prizidek (Slika 35).
Severovzhodnega vogala in deloma vidnega originalnega severnega zidu templja niso rekonstruirali, zato lahko danes na tem delu preučujemo originalno zidavo in širino zidu (Slika 36). Omenim naj še rekonstruirani zid med vestibulom (sprednjim, ‘vhodnim’ delom templja) in cello (zadnjim oziroma ‘glavnim’ delom templja, kjer je stala podoba glavnega božanstva).
Klemenc izrecno omeni, da je bil zid templja zidan iz lomljencev in malte, opeke in blokov iz peščenjaka ne omenja kot sestavnih delov. Kljub temu danes v tem zidu najdemo vzidano oboje (Slika 37).
Na jugozahodnem vogalu portika so rekonstruirali dva stebra, ki so ju postavili na neutrjen zid, zaradi česar danes stoji le še eden (Slika 38). Pred domnevnim vhodom v tempelj so postavili marmorni blok, na katerega so vrezali domnevni izgled svetišča (Slika 39).
