Rekonstrukcija svetišča

Pri rekonstrukciji t. i. Herkulovega svetišča v Celju je bil največji problem izjemno majhna količina ohranjenih kosov, saj vsi elementi templja predstavljajo pod 0,5 % celotne arhitekture. V primeru celjskega svetišča k razpoložljivim elementom prištevam tudi vse elemente, najdene ex situ. Običajno se rekonstrukcije tovrstnih stavb izvajajo na podlagi vsaj 5 % arhitekturne celote.  Izziv pri rekonstrukciji je seveda predstavljala tudi delna konservacija in rekonstrukcija svetišča. Da bi bila rekonstrukcija kljub temu kar se da kredibilna, sem vsak rekonstruiran element poskusila podpreti z vsaj dvema dokazoma. Izjemo predstavlja globoka ploščad pred vestibulom templja, ki ga opredeljujem zgolj na podlagi enega podatka, torej ostalin, opredeljenih na rezultatih geofizikalnih raziskav (prim. Slika 59).

Prvi korak pri rekonstrukciji je predstavljala opredelitev stanja med izkopavanji, kot ga opisuje Klemenc v svojih poročilih skupaj z analizo terenskih fotograij. Iz tega sledi, da:

  • je bila notranjost portika tlakovana z estrihom
  • je bila na območju južnega dela portika najdena večja količina žganine
  • da so bile stene polkrožnih niš ometane s finim belim ometom
  • da so na vrhu zidu četverokotne niše opeke
  • da je opazno neskladje med zidom templja, označenim na Klemenčevem načrtu in danes rekonstruiranim zidom templja
  • da so vzhodno od zahodnega zidu templja izkopali globoko sondo, ki je pokazala stopničasto temeljenje
  • da so v notranjosti templja odkrili večjo količino ruševine

Vidimo lahko, da tako pridobljene informacije dajejo predvsem podatke o splošnem izgledu templja, manj pa glede arhitekturnih elementov. Zato sem pri rekonstrukciji templja lahko izpeljala zgolj idealno rekonstrukcijo, za katero pa potrebujemo vsaj en arhitekturni element, na podlagi katerega lahko pridobimo ustrezne dimenzije. K templju lahko prištejemo le dva taka elementa: kotni korintski kapitel (Slika 52, Slika 61) in del arhitrava (Slika 62). Na podlagi teh dveh elementov lahko izpeljemo osnovni modul templja, ki znaša 2 rimska čevlja (59,2 cm).

Video 60. Kotni korintski kapitel
Slika 61. Primerjava Vitruvijevih priporočil in dejanskih izmer korintskega kapitela
Slika 62. Primerjava Vitruvijevih priporočil in dejanskih izmer arhitrava

Pri izdelavi idealne rekonstrukcije smo se naslonili na Vitruvijevo delo O arhitekturi (Decem libri de architetura)1, ki je edinstven vir o rimski arhitekturi in gradnji. Za rekonstrukcijo obravnavanega svetišča sta najpomembnejši III. (templji in proporci ter razmerja med posameznimi arhitekturnimi elementi) in IV. knjiga (predstavitev treh arhitekturnih redov: dorskega, jonskega in korintskega). Vitruvijevo delo pa je obsežno in kompleksno na več ravneh. Skupaj z razvijalcem programske opreme2 sva zato izdelala aplikacijo Virtuuvius. Programska aplikacija Virtuuvius (Virtual Vitruvius oziroma virtualni arhitekt) predstavlja orodje, ki omogoča enostavno in hitro preverbo skladnosti posameznih arhitekturnih elementov z Vitruvijevimi pravili in proporci. Z vnosom osnovnih parametrov templja omogoča izračun dimenzij arhitekturnih elementov po Vitruvijevih pravilih. Poleg tega sprejema vhodne podatke in prikazuje rezultate tako v metrskih (meter, centimeter) kot tudi rimskih dolžinskih enotah (rimski čevelj – pes, rimski palec – uncia itd.) ter omogoča vizualno interpretacijo rezultatov (osnovni model templja) v 3D obliki, ki po potrebi omogoča nadalnjo obdelavo 3D modela na načine, ki presegajo namen zasnovanega orodja. Aplikacija na vhodni strani zahteva parametre templja, ki ga analiziramo. Za izračun rezultatov in izris so dovolj že štirje parametri:

(i) osnovni modul;

(ii) tip templja glede na razporeditev stebrov (in antis, prostil itd.);

(iii) število sprednjih stebrov (distil, tetrastil, heksastil itd.);

(iv) razdaljo med stebri – interkolumnij (piknostil, sistil itd.).

O izgledu celjskega templja vemo tudi to, da gre za psevdoperipterni tip (na kar kaže kotni kapitel). Glede na dimenzije rekonstruiranega poteka zidu templja določimo število sprednjih stebrov (šest stebrov oziroma heksastilno pročelje) ter razmak med stebri (sistilni tip templja). Po vnosu vhodnih parametrov aplikacija preračuna dimenzije elementov in jih prikaže, pri čemer se lahko merska enota prikaza rezultatov enostavno spremeni. Na izpisu so izračunane dimenzije ločene po posameznih arhitekturnih elementih (podij, cella, steber, entablatura, streha), od katerih lahko vsakega posamezno tudi izrišemo v AutoCAD-u.

Video 63. Prikaz delovanja aplikacije Virtuuvius na osnovi parametrov, kot jih določajo elementi obravnavanega templja (heksastilni psevdoperipterni sistil). Izdelava aplikacije Aleš Hotko

Poleg naštetih se lahko določijo še nekateri sekundarni parametri, kot na primer število stopnic, širina stopnišča ali dolžina celle pri nekaterih tipih (in antis, prostilni in amfiprostilni). Sekundarni parametri niso neposredno odvisni od osnovnega modula, niso statično pomembni, njihov namen je le prilagoditev dimenzij nekaterih arhitekturnih elementov že znanim podatkom. Po vnosu vhodnih parametrov aplikacija preračuna dimenzije elementov in jih prikaže, pri čemer se lahko merska enota prikaza rezultatov enostavno spremeni. Na izpisu so izračunane dimenzije ločene po posameznih arhitekturnih elementih (podij, cella, steber, entablatura, streha), od katerih lahko vsakega posamezno tudi izrišemo v AutoCAD-u. Aplikacija dodatno omogoča še iskanje najprimernejše kombinacije parametrov templja glede na osnovni modul in predvidene dimenzije tlorisa podija.

Video 64. Prikaz delovanja aplikacije Virtuuvius na osnovi poljubno določenih parametrov. Izdelava aplikacije Aleš Hotko

Tako določena razmerja so omogočila izdelavo osnovne risarske rekonstrukcije, pri kateri pa amo manjkajoče elemente dopolnili z izrisi še danes skoraj popolnoma ohranjenega templja Maison Carée. V primerih, ko smo določen podatek lahko črpali iz ohranjenih elementov celjskega svetišča (npr. višina spodnje profilacije podija), smo to ustrezno vključili v rekonstrukcijo. Na podlagi tako opredeljenih podatkov smo izpeljali risarsko rekonstrukcijo pročelja (Slika 65) in stranskega risa (Slika 66) templja, ki je služila za osnovo za vizualiziran tridimenzionalen model.

Tako pridobljena rekonstrukcija pa ne razloži zidov, kot so označeni na Klemenčevem načrtu (Slika 67). Povezavo s temi zidovi morda lahko razloži korintski kapitel, ki se danes nahaja v kabinetu župana mesta Celje (Slika 53). V tem primeru bi modul znašal 2 ¼ rimskega čevlja (66,6 cm), tip templja bi bil tetrastilni prostil. Ona osnovi opredljenega modula lahko s pomočjo aplikacije Virtuuvius izrišemo predlog takega templja (Slika 68). Za risarsko rekonstrukcijo smo za osnovo vzeli Avgustov tempelj v Pulju, ki je danes ohranjen sorodni tip (Slika 69, Slika 70). Tako opredeljena rekonstrukcija bi torej skoraj do potankosti ustrezala legi zidov, kot so zarisani na Klemenčevem načrtu (Slika 71). Primerjava med obema tlorisoma pa pokaže na morebitno širjenje oziroma predelavo templja (Slika 72).

Slika 67. Tloris rekonstruiranega templja s stopniščem (podložen je Klemenčev načrt, geodetska izmera, predlog nove rekonstrukcije in rezultat geofizikalnih raziskav na 16ns)

Video 68. Prikaz delovanja aplikacije Virtuuvius na osnovi modula 2¼ rimskega čevlja in tetrastilnega prostila. Izdelava aplikacije Aleš Hotko

Pri rekonstrukciji portika razpolagamo z neprimerno več podatki kot pri templju. Neproblematičen je že sam potek zidov, saj je danes ohranjen potek posledica originalnega in ne rekonstruiranega stanja. Na zidu ležijo v bolj ali manj in situ legi podstavki za plinte in bloki iz peščenjaka. Njihova lega in medsebojni odnosi so dobro dokumentirani v obeh Klemenčevih prispevkih (1957; 1961), terenskih fotografijah in na terenu. Na podstavkih za plinte so ohranjeni kamnoseški zaznamki, ki kažejo na lego in tudi velikost plint. To glede na proporce izkazujejo ustrezna razmerja, da jih lahko povežemo z marmorno bazo (Slika 73) in kapitelom toskanskega tipa (Slika 74).

Slika 73. Marmorna baza toskanskega tipa
Slika 74. Kapitel toskanskega tipa iz peščenjaka

Izgled polkrožne niše lahko rekonstruiramo na podlagi analogij (Slika 75), prav tako si lahko pri rekonstrukciji četverokotne niše lahko pomagamo s podobnimi primeri (Slika 76). Na podlagi teh podatkov je bila mogoča priprava risarske rekonstrukcije prereza četverokotne niše (Slika 77). Ostrešje portika je bilo glede na široke interkolumne in zidane stebre leseno ter odprto proti obiskovalcu. Plošče na vzhodnem zidu (prim. Slika 23) so predstavljale vhod v portik, plošče v JZ vogalu (prim. Slika 24) pa bi na tem delu lahko pričakovali odrpt zid, zamejen z ograjo. Na podlagi teh podatkov lahko rekonstruiramo izgled južnega kraka portika (Slika 78). Na osnovi načel simetrije in ohranjenih zidov lahko rekonstruiramo tudi zahodni in severni krak portika (Slika 79).

Slika 75. Polkrožna niša v t. i. hiši okostnjaka (Pompeji, insula III, 3). Vir: AD79
Slika 76. T. i. Korintski oecus v Casa delle Nozze d‘Argento, Pompeji. Vir: Wallace-Hadrill 1994 , 22, sl. 2.5)

Lahko pa deloma rekonstruiramo tudi zid tempeljskega dvorišča, ki ga poleg na rezultatih geofizikalnih raziskav (Slika 59) lahko prepoznamo tudi na rezultatih lidarskega snemanja (Slika 80). Tako združeni podatki omogočajo tlorisno rekonstrukcijo celotnega svetiščnega kompleksa (Slika 81).

Slika 80. Tempeljski zid z vhodom na lidarskem posnetku. Vir: Podatki državnega lidarskega snemanja
Slika 81. Rekonstruiran potek zidov celotnega t. i. Herkulovega svetišča

Zadnji korak rekonstrukcije t. i. Herkulovega svetišča pa predstavlja tridimenzionalna rekonstrukcija3, ki je osnovana na izmerah Virtuuviusa in risbah tlorisa, pročelja in stranskega risa. Virtualna rekonstrukcija tako predstavlja modeliranje4 arhitekturnih elementov templja in portika v drugi gradbeni fazi (Video 82).

V skladu z določili Londonske listine morajo biti v rekonstrukciji jasno prepoznani originalni in rekonstruirani elementi, zato sem na izdelani idealni model aplicirala ohranjene arhitekturne elemente (Slika 83, Slika 84).

Video 82. Predstavitev tridimenzionalne rekonstrukcije (izdelava Andraž Kržič).

Slika 83. Originalni elementi templja druge faze na idealni rekonstrukciji
Slika 84. Originalni elementi portika na idealni rekonstrukciji
  1. VITRUVIUS, P. M. Decem libri de architectura.
  2. Aleš Hotko 2017.
  3. Andraž Kržič 2017.
  4. Modeliranje je bilo narejeno v Autodesk Maya 2016 Educational version, model pokrajine v Vue Personal Learning Edition 2015.